[ Pobierz całość w formacie PDF ]
Anka je zardela. Miha se je oglasil izpred hleva in klical dekli: Mar gre za oklice, da je taka zadrega? Kar koli, ni ne vem. Reeno je tako in tako sem opravi- la. Le koj, Anka! Dekla jo je za hip poakala in se pogovarjala z Mihom, ki je postal nenadoma slabe volje. Nato sta od0 li proti fari. Vso pot se je Anka 0 alila z deklo, da ji je zakrivala razbur- jenost. Ko pa je potrkala pri upniku, se ji je zaela tresti roka in je utila, da ji stopajo potne kaplje na elo. Janez je e odpisal! je odgovoril upnik na njen pozdrav. Ni mogoe, se je zaudila. Brzojavil je in zato je mogoe. Brzojavil? Prosim, kaj? Da takoj odrini. Anki so stopile solze v oi. In nikomur ne povej! To se pravi menda: kar no naj te vzame. 105 DEKLA ANKA BESeDA Kako je dober! je polglasno izrekla misel, ki je ni name- ravala izpovedati. Po0 tenjak, kakor sem rekel. Domeni se doma in si pre- skrbi vse za pot! Jutri grem domov. Za pot si vzemi od njegovega, tudi to je pristavil. Bog plaaj, gospod upnik! Anka, trpi vdano in obrni za pokoro. upnik ji je segel v roko in bridkost mu je gledala iz oi, ko je zrl na dekle. Odpustite! je jecljala in zaprla vrata. Anka je 0 la takoj drugi dan domov. Na sreo je bila nede- lja, da ni vzbudilo pri Mokarjevih nikakega suma. Zakaj le s teavo se je umikala radovednosti poslov in mame, ki so ho- teli izvedeti, emu je bila klicana v upni0 e. Preden je 0 la od star0 ev, je razmi0 ljala vso no, ves dan, celo v cerkvi je bila vsa zbegana, kaj in kako bi pregovorila mater. Sodila je, da je nabrala toliko vzrokov, da ni misliti na odpor. Vse je 0 e enkrat potoma preudarila in uredila v mislih. Nobene lai si ni pripravila za izgovor, ali vendar je utila, da bo vse to govorjenje ena sama velika la pred materjo, ki ji ni 0 e nikdar niesar utajila. Zamislila se je nazaj na vsa teka pota, ki jih je rodil greh, in vse je bilo kakor veriga, ki jo je oklepala in muila in ni 0 e ni videla konca. Doma ni takoj izdala svojega narta. Govorili so vsakda- njosti, poigrala se je z mlaj0 imi sestricami in jih ljubkovala. V posteljicah jih je 0 e boala, prekriavala in jim pripovedovala pravljice. Ko so mali potihnili in zaspali, je spoznala, da je pri0 la ura. Hipoma je preletela njena misel 0 e enkrat ves nart. Dobro je, takole zanem. Toda ni tako zaela. Vse se 106 DEKLA ANKA BESeDA je razdrobilo in razpahnilo, samo ena edina misel je ostala, ki je izzvenela takoj v prvi stavek: V Ameriko pojdem! Oe je vstal s klopi, se oprl s pestmi ob mizo in gledal na her; mati je tlesknila z rokami, jih sklenila in vzdihovala. Anka se je svoje lastne besede ustra0 ila. Toda izrekla jo je, najtejo in najprvo. Beseda je udarila mednjo in star0 e, da je zakrvavelo troje src. Poakala je in zbirala moi, nato pa za- ela utemeljevati svoj sklep. Pri0 la je polno, pri kajarju Antonu je 0 e gorela lu. Mati je skljueno sedela pri pei, Anka je ihtela pri mizi, oe je hodil gor in dol po sobi. Stara ura je podrknila. Vsi so molali. Ura je zaela biti na poeni zvonek dvanajst alostnih, skla- nih udarcev. Oe se je ustavil in ozrl na steno. Dovolj je tega, je izpregovoril hripavo. e se mora zgo- diti to, e ne odlee0 , pojdi! Jaz ti ne branim ve. In sedaj mir besedi. Oe se je obrnil proti kamri, upognil hrbet pri nizkih pod- bojih in zaprl za seboj. Anka je 0 la plaho k materi, se stisnila k njej in ji objela kolena. Nekaj dni po tem veeru je pripeljala Ankina mati sani sa- motenice pred Mokarja. Po skrinjo sem pri0 la, je nagovorila Mokarico, ki jo je sreala v vei. Po kak0 no skrinjo? se je zavzela mama. Po Ankino! Tedaj je Mokarica stopila za korak nazaj, si uprla roke ob ledja in izpregovorila: 107 DEKLA ANKA BESeDA Kaj to pomeni? Kje je dekle? Mrko je merila kajarico od nog do glave. Ni ve ne bo pri vas. Stran je 0 la. Takooo! Lanivka, je rekla, da gre v Ljubljano po oprav- ku. Ne bo0 , tako se ne hodi stran! Veraj je bila 0 e tu in da- nes kar stran! e so pisane pravice za gospodarje. Nazaj mo- ra, precej! Kajarica je segla po predpasnik in ga poasi dvignila k licu. Kako bi nazaj, ko je e na poti v Ameriko! Kajarica si je zakrila obraz. Tedaj je Mokarica obstala kakor vkopana. Buljila je oi v jokajoo mater, roke so ji omahnile ob bokih in besedice ni mogla izpregovoriti. ele ko je stopil z dvori0 a v veo Mokar, je kriknila: Moj Bog, premisli: Anka je u0 la to no v Ameriko! Za Janezom? je naglo pristavil mo in se tudi zaudil. Za sabo jo je spravil, je razlagala kajarica. In no, saj ste tako elele. Naj gre! je odvrnil hladno Mo- [ Pobierz całość w formacie PDF ] |